10.10. obeležujemo dan duševnega zdravja. Dejstvo je, da je vsak izmed nas v turbulentnem tempu sodobnega časa izpostavljen dejavnikom, ki lahko privedejo do poslabšanja duševnega zdravja.
V Centru za duševno zdravje odraslih Posavje zaznavamo porast anksioznih stanj, odvisnosti od alkohola, zahtevnih stanj demence in komplikacij pri hudih duševnih motnjah.
Prepoznam, pristopim, pomagam
Vsak od nas je verjetno že imel, ima ali pa bo kdaj v prihodnje imel bližnji stik z osebo v duševni stiski. To je lahko družinski član, prijatelj/ica, sodelavec/ka, stranka… Kako se bomo odzvali v taki situaciji, je lahko vzpodbuda za osebo v stiski in njeno nadaljnje iskanje ustrezne pomoči. Ampak kako vemo, kako naj se odzovemo?
- Prepoznava – (pre)poznavanje znakov in simptomov duševnih stisk in nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Prvi korak pomeni, da smo pozorni na osebo pred nami. Osredotočimo se na informacije (tako verbalne kot neverbalne), ki nam jim sporoča oseba, ter na njene čustvene odzive. Na podlagi našega znanja o znakih in simptomih duševnih stisk potem presodimo, ali oseba izkazuje stisko in ali morda potrebuje pomoč.
- Pristop – kako pristopiti k osebi, ki je v stiski, in z njo vzpostaviti komunikacijo.
Ko prepoznamo, da je oseba v stiski, sledi naslednji korak – pristop. Pri tem je ključno, da z osebo vzpostavimo ustrezno komunikacijo. Bolj kot iskanje »pravilnih besed« in dajanje nasvetov bo v pomoč, če bomo pozorno in aktivno poslušali, sprejemali vse občutke druge osebe, jo poskusili pomiriti ter ji pomagali pri izbiri najbolj primerne rešitve.
- Pomoč – poznavanje oblik pomoči, ki jih lahko nudi okolica in strokovne službe; spodbujanje osebe k uporabi strokovnih virov pomoči.
Tretji korak predstavlja usmerjanje in spodbujanje osebe k iskanju ustrezne (strokovne) pomoči. Zato je pomembno, da tudi sami dobro poznamo vire pomoči in strokovne službe, ki obstajajo v naši okolici. Dobro je tudi vedeti, kakšno pomoč lahko oseba prejme pri posameznih strokovnjakih, da jo lahko primerno usmerimo. Hkrati pa ne pozabimo, da je včasih pomembna podpora že to, da smo osebi na voljo in da ji prisluhnemo.
Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica. Zato vas vabimo, da poskrbite zase in za svoje duševno zdravje, tako kot to iz dneva v dan počnete za tiste, ki so vam bili zaupani v obravnavo in oskrbo!
Letošnja kampanja Svetovne zdravstvene organizacije na temo »Naj bo duševno zdravje in dobro počutje za vse globalna prednostna naloga« je priložnost za ljudi s težavami v duševnem zdravju, za zagovornike, vlade različnih držav, delodajalce, zaposlene in druge zainteresirane strani, da se združimo v svojih prizadevanjih, tako pri prepoznavi napredka na tem področju, kot tudi pri odločnem pozivu, kaj je potrebno še storiti, da bosta duševno zdravje in dobro počutje vseh postala tudi globalna prednostna naloga.
Zato vas vabimo, da se nam v prizadevanjih na področju skrbi za duševno zdravje pridružite in si 10. oktobra, na Svetovni dan duševnega zdravja, pripnete zeleno pentljo in tako tudi simbolično izrazite vašo podporo.
Naj bo vsak dan, dan zdravja, dan duševnega zdravja!
CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH POSAVJE
ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA
TEL: 07 81 61 555 in
07 81 61 567
mail: cdzo@zd-sevnica.si
